Aleš Debeljak

Za Debeljakovo zvečine melanholično intonirano pesništvo je sprva značilen dialog z modernistično tradicijo in eksistencialističnim mišljenjem (Imena smrti, 1985; Slovar tišine, 1987), nato pa tudi odmev na vojno dogajanje v bivši Jugoslaviji in patos življenja v družini (Minute strahu, 1990; Mesto in otrok, 1996).

V esejistiki je bil Debeljak med uveljavitelji postmodernizma na naših tleh (Postmoderna sfinga, 1989). Ukvarjal se je tudi s pisanjem člankov in kolumn, raziskovanjem slovenske književnosti in literarno kritiko (Melanholične figure; Esej o književnosti, 1988).

Quelle: Wikipedia